Pred desetletji je bila knjiga Bratovščina Sinjega galeba bila obvezno čtivo v osnovnih šolah. Tone Seliškar je v pustolovski povesti opisal doživetja sirote Iva, ki je od očeta podedoval jadrnico in s pomočjo skupine fantov na Galebjem otoku je sestavil posadko, ki je potem križarila po Jadranu ter doživljala dogodivščine. Ko je jim je bilo pustolovstva dovolj, so se vrnili domov, kjer so jih domačini lepo sprejeli in druščina je na podlagi izkušenj jadranja po vrnitvi na otok želela postati še boljša v smislu solidarnosti ter odnosa do ljudi.
Zgleda se knjiga ne bere več. Ali pa bolj malo.
Včeraj smo organizirali manjšo čistilno akcijo, saj smo želeli očistiti levi breg Save na Slovenskem Javorniku, ki je v osnovi izjemno lep, saj se na reki nahaja manjši otok, v prelepi okolici pa je vedno več ptic, ki so si v našem mestu našle mirno zatočišče. Tu lahko vidite večje skupine rac, občasno so prisotne tudi čaplje, v sredini pa kraljujejo labodi, ki jih je sedaj že šest.
Čeprav je deževalo, se je količina odpadkov v vrečah vztrajno večala. Gre za cca. kilometer terena od MHE Borovlje do zalivčka in prečesali smo breg ter samo zaledje reke. Človek na začetku čistilnih akcij vedno naivno pomisli: “To je ura dela in gremo domov.” potem pa te realnost hitro prizemlji. En za drugim so se nizali: plastenke, vrečke, cigaretne škatlice, cigaretni ogorki, hrana, McDonaldsova embalaža, steklenice, obleke, obutev, polomljeni stoli, še več hrane, škatle, zračnice, avtomobilske gume (in ena traktorska ali pa za tovornjak, ne bi vedel), cel arzenal vrečk s pasjimi iztrebki (ponavadi obešene na veje), kup čebule, vžigalniki, kanistri, akumulatorji, kabli, avtomobilski deli, črepinje, gajbe, cilindri in daleč največ je bilo pločevink. Priljubljene “piksne”, ki so se pri nas pojavile nekako konec 80-ih in v začetku 90-ih let (prve so izumili v Ameriki leta 1935), da bi olajšali transport in posledično preprečili razbijanje steklenic, so bile dobesedno povsod.
Daleč največ je bilo pločevink Laško, sledil je v znatno manjšem številu Union, tu in tam pa se je našel še kakšen Oettinger. In Ožujsko. Ampak ravno morje zelenih pločevink je na površje prineslo metaforo tudi na zgoraj omenjene knjige: Bratovščina Zelenega Laškega. Na majhnem območju smo našli vsaj pet večjih kupov “piksen” in zgleda, da posadka “kopenske” jadrnice svoje pustolovščine zaključi z metanjem pločevink v naravo.
Ko smo po skoraj štirih urah dela zaključili z akcijo, je bil pred nami večji kup smeti in takrat človeka presune: kam plujemo kot družba? Kaj je narobe z nami, ki se imamo za najinteligentnejša bitja na Zemlji? Čemu toliko embalaže za majhne ali enostavne proizvode? Res rabimo toliko plastike?
Tole ni problem samo Slovenskega Javornika, tole je problem celotne človeške družbe, ki s svojim nenormalnim potroštništvom proizvaja vedno več embalaže, ki jo potem neodgovorni kupci vržejo v naravo.
Če kdo od članov Bratovščine Zelenega Laškega slučajno bere tale zapis, bi glede na včeraj videno pričakoval njihov ciničen nasmeh pa vendar nekaj predlogov za vse nas:
– še v otroštvu se spomnim, kako malo embalaže se je včasih uporabljalo pri pakiranju, se pravi, se da. Samo v razmislek vsem tistim, ki danes proizvajajo in prodajajo, zlasti pri prodaji sadja in zelenjave.
– Koncept “refilla” se vedno bolj uveljavlja, kar zmanjšuje tudi uporabo plastične embalaže.
– pasje iztrebke se da v vrečko in le-ta se potem odvrže v koš za te namene. Če jih ni, jih lahko lastniki odvržejo tudi v koše za mešane komunalne odpadke.
– mogoče ne bi bilo slabo razmisliti o postavitvi “piksomatov”, kamor bi se lahko v zameno za denar odvrglo pločevinke, ki bi šle potem naprej v reciklažo.
V enem trenutku se je zgodil zanimiv dogodek.
V gozdu smo našli plastenko, v kateri se je po nekaj letih razvil mikro ekosistem. Ko sem gledal paradoksalno sožitje narave in odpadka, me je prešinilo: narava je mnogo močnejša, kot si mislimo.
Narava bo preživela naše onesnaževanje in arogantni, čudni odnos do okolja, ki nam zagotavlja pogoje za življenje.
Vprašanje pa je, ali ga bo na dolgi rok preživela tudi človeška vrsta.
