Možakar je užival zaslužene počitnice v toplem morju sončne Kalabrije, kjer se je lahko spočil od službenih obveznosti in ko je bil približno 300 m od obale, se je spustil do dna, saj je bilo potapljanje njegov priljubljen konjiček. Voda je bila čista in polna rib, ampak njegovo pozornost je pritegnilo nekaj, kar je v pesku izgledalo kot roka. Prišel je bliže in ko se je v strahu dotaknil roke, je ugotovil, da je trda. Odmaknil je nekaj peska in presenečeno ugotovil, da je pred njim ležal kip v človeški obliki. Takoj se je pognal proti površju in ko je prišel do plaže, je s telefonom obvestil oblasti o svoji najdbi.
In če se je inženirju Stefanu Mariottiniju iz Rima avgusta 1972 zdelo, da je našel samo neki kip, so bili arheologi v šoku, saj so v pesku, nedaleč od kraja Monasterace, odkrili dva, odlično ohranjena bronasta kipa iz 5. stoletja. Šlo je za redka primerka vojščakov iz Riaca iz časov, ko so na obalah Italije živele večje kolonije Grkov.
Oba kipa sta osupla strokovnjake s svojim izgledom, saj so bile prefinjene poteze telesa in obraza izredno natančne za 2.500 let stare in skoraj dva metra visoke kipe. Lotili so se konzervacije in na ogled so ju postavili pet let kasneje (1981) z imeni Kip A in Kip B. Najdbi simbolizirata prehod iz grške arhaične umetnosti v klasično in do sedaj so našli samo 30 bronastih kipov.
Kipa A in B si javnost sedaj lahko ogleda v muzeju Museo Nazionalle della Magna Grecia v kraju Reggio di Calabria.
Kar se mi zdi zanimivo, saj se muzej nahaja na samem vrhu “italijanskega škornja”, kot bi simbolično predstavljal vrh bronaste umetnosti antičnih Grkov.
